ŠOLA NA VIDMU
Za prve začetke šole v Dobrepolju lahko rečemo, da niso bili prav nič podobni današnji obliki vzgojnoizobraževalnega dela. Po sedaj znanih podatkih se prvi učitelj na Vidmu omenja 1769 leta. Bil je hkrati tudi organist in cerkovnik. V tem prvem obdobju so imeli otroci pouk v mežnariji, predvsem v zimskem času. Učitelju je bilo najpomembnejše, da se učenci naučijo brati. V šolo so hodili predvsem otroci iz bližnjih vasi. Vse skupaj jih je bilo največ 27. Posedli so se na klopi, ki so bile ob stenah sobe in poslušali učitelja. Šola je bila enorazrednica vse do leta 1859, ko je bila sezidana stara šola, katero so v začetku osemdesetih let 20 stoletja podrli. Prizadevanja, da postane šola trirazrednica, so uspela 2. oktobra 1885. Omeniti velja, da je bil najštevilčnejši prvi razred, ki je imel kar 179 učencev. Povsem razumljivo je, da so se lahko mnogi učenci izogibali pouku in zato tudi pri trinajstih letih še niso znali brati.
Z otvoritvijo železniške proge Grosuplje–Kočevje 27. septembra 1893 in prihodom Frana Jakliča na videmsko šolo je zavel nov veter. Ljudje so ugotovili, da je vsaj osnovno znanje potrebno, zato so pri šoli dozidali še dve učilnici. S tem so bili izpolnjeni pogoji za ustanovitev štirazredne šole (1894). Leta 1900 je bilo 668 šoloobveznih otrok. Šolski okoliš je imel poleg današnjih vasi, ki sodijo k PŠ Ponikve, PŠ Kompolje in videmski šoli še Malo Ilovo Goro. V šolskem letu 2005/06 pa bo, brez Male Ilove Gore, obiskovalo osnovne šole 295 učencev. Tedaj se je na leto rodilo približno 83 otrok, v zadnjem desetletju pa se jih rodi približno 33. Dobrepoljska šola je 4. junija 1907 postala šestrazredna, 18. maja 1908 se je začel pouk tudi v novi šoli. V tej stavbi je sedaj sedež pošte in občine Dobrepolje.
Leta 1937 postane šola sedemrazredna. Učenci sedmega in osmega razreda so imeli pouk skupaj. Do tedaj pa so imeli pouk kombiniran učenci šestega, sedmega in osmega razreda. Ta oddelek ni bil številčen, ker so mnogi učenci vsaj dvakrat ponavljali razred in so zato že prej končali osemletno šolanje. V šolskem letu 1938/39 je bilo 583 šoloobveznih otrok ali v povprečju 73 na generacijo. V jeseni 1939 začnejo učenci iz Male Ilove Gore obiskovati šolo v kmečki hiši na Veliki Ilovi Gori, župnija pa ostane ista, torej župnija sv. Križa.
Vojna in prva povojna leta naj opiše krajši povzetek, ki je zabeležen v moji 285 strani dolgi razpravi o razvoju šole v Dobrepolju: Omeniti velja, da so vojne razmere napravile velik kaos glede obiskovanja pouka in samega znanja. V ljudeh − starših se je med vojno ponovno začelo podirati tisto, kar so dobrepoljski učitelji s trudom vzpostavljali med ljudmi med obema vojnama. Nevarnost obstreljevanj in bombnih napadov je pri četrtini staršev dobrepoljskih učencev ponovno okrepila misel, da je šola nepotrebna, da naj dečki in deklice kar delajo na bornih kmetijah, da se naj čim prej naučijo nabirati zdravilne rože, gobe ter se naučijo določene spretnosti (košnje, sekanja drv, šivanja …) Šola je ponovno postala nepomembna, zato me ne preseneča, da določene dneve ali celo mesece pouka sploh ni bilo. Kadar so prišli italijanski vojaki na Videm, pa je bilo splošno znano, da se začne za učence enajsta šola na domačih dvoriščih.
Prvo povojno desetletje je minevalo v trudu učiteljev, da bi bil obisk pouka čim boljši. Ob tem so povojne slabe socialne razmere imele velik negativni vpliv. Mnogi otroci niso imeli čevljev. Nove je imel za k maši in v šolo le prvi otrok, nato pa so jih za njimi nosili še naslednji otroci. Zaradi tega ni čudno, da so imeli nekateri celo zvezane z žico. Ko se je začela v poznem poletju paša po senožetih nad vasmi, je bil čar paše mnogo večji kot čar šole. V pozni jeseni so si otroci na paši greli prezeble noge tako da so stali v kravjem iztrebku in ob peki krompirja, če jim ga je bilo uspelo izmakniti iz “kevdra” − shrambe.
Ob koncu vojne je začel prodirati socializem na podeželje v obliki številnih proslav. Te so bile ob vseh večjih socialističnih praznikih. Prvo povojno leto je minilo v Dobrepolju ob uvajanju socialističnih idej in tesnem sodelovanju s cerkvijo. Ob začetku pouka je bila sveta maša, ki so se je udeležili vsi učitelji. Čeprav, je bilo v Dobrepolju vsaj pri 80 % hiš domobransko mišljenje, pa prva povojna leta oblast ni nastopila proti cerkvi in verouku v šoli. Na to je vplivala tudi odločnost staršev na prvem roditeljskem sestanku decembra 1945. leta.Duhovnik je bil med večino ljudi spoštovan, zato je bil vabljen na vse redovalne, začetne in zaključne konference. V tistem času si učitelj na vasi ni mogel privoščiti, da bi se zameril župniku. V začetku petdesetih let je v dobrepoljsko dolino zavel tako močan veter, da je bil verouk prestavljen v cerkev. Le pri eni učiteljici razredničarki, ki ni bila domačinka ali poročena v Dobrepolju, sem opazil, da je v dnevniku otroku, ki ni prišel na božič v šolo ali pa je v času od velikega petka do velikonočnega ponedeljka ostal doma, dala neopravičene ure in zahtevala ukor. Sedanji starejši ljudje imajo na učitelje lep spomin, tako da se niti ne spominjajo, da bi bili preveč šikanirani zaradi obiskovanja verskih obredov.«
Z začetkom šolskega leta 1948 je bilo ukinjeno osemletno obvezno šolanje, uvedena je bila sedemletka. Na srečo je slovenska oblast prav kmalu ugotovila, da to pomeni za Slovenijo velik korak nazaj. Tako je bila tudi na Vidmu s septembrom 1950 uvedena štiriletna nižja gimnazija. To šolo so obiskovali tudi boljši učenci iz Ponikev, Kompolj in Strug. Leta 1958 je bila ponovno uvedena osemletka za vse otroke. Na Vidmu je tedaj že hodila v višje razrede osemletke tudi večina otrok iz Ponikev in Kompolj. Z novim letom 1963 sta bili ukinjeni samostojni šoli v Ponikvah in Kompoljah. Postali sta podružnični šoli OŠ Dobrepolje, kjer se je izvajal pouk do četrtega razreda. Leta 1975 se je šola preimenovala v I. SPUB Toneta Tomšiča. Tedaj je bilo na šoli 52 učencev več kot jih bo ob začetku šolskega leta 2005/06, v generaciji pa je bilo v povprečju 43 učencev. Septembra 1976 so se pričele priprave za odkup zemljišča za novo šolo in vrtec. Šola je bila zgrajena do leta 1980. Učenci so prvič vstopili v nove učilnice 18. februarja 1980. Na tej novi lokaciji so nastale velike možnosti za najrazličnejše dejavnosti, saj so bili člani gradbenega odbora vizionarji in so kupili zemljišče, ki bo gotovo še vrsto desetletij omogočalo kvalitetno življenje naših otrok.
Leta 1990 se je ponovno preimenovala v OŠ Dobrepolje. Ko je 1. januarja nastala občina Dobrepolje, so stekle priprave za priključitev Vrtca Ciciban in šole v Strugah k videmski šoli. Tako je 1. 9. 1995 formalno že nastala današnja oblika organizacije, ki je bila potrjena z odlokom občinskega sveta in se imenuje JVIZ OŠ Dobrepolje.
Ker je bil na videmski šoli pouk dvoizmenski, so v novembru 1995 občani izglasovali samoprispevek za izgradnjo vrtca in prizidka šole na Vidmu. S pomočjo tega denarja se je 1. 9. 1998 tudi rešila prostorska stiska šole na Vidmu. V program devetletke smo vstopili septembra 2001. V tem šolskem letu bomo zaključili s programom osemletnega šolanja v Dobrepoljski občini.
Ivan Grandovec
