BESEDE IMAJO MOČ
Rdeča nit za šolsko leto 2023/2024 “Besede imajo moč” smo vsi že slišali in se s tem strinjamo.
Besede so pomembno orodje komunikacije. Včasih pa imamo občutek, da ne dosežejo namena, ki bi ga želeli. V različnih okoliščinah in za različne sogovornike imajo lahko besede različne pomene.
Besede nas lahko razveselijo, razjezijo … tudi prizadenejo. Lahko nam marsikaj povedo, naučijo nas veliko zanimivega. Če seveda znamo brati in dobro poslušati!
Ker so tako pomembne, bodimo nanje pozorni, čuječi, kadar jim prisluhnemo, premišljeno jih izgovarjajmo, preizkušajmo jih, odkrivajmo njihove pomene in sporočilnost. Beseda je lahko zapisana na različnih medijih: na plakatu, v knjigi, na tablici, telefonu.
Otroci se naučijo prve besede prebrati in jih napisati že pred vstopom v šolo. Daljša besedila pa samostojno berejo šele kasneje. Do takrat je zelo dragoceno, da jim berejo starši, vzgojitelji, sorojenci.
Ob branju prepoznavamo sporočilo zapisanega, različne pomene in se učimo novih besed. Več besed poznamo, lažje opišemo občutja, doživetja, zaznave. Kot že vemo, ima branje zelo veliko pozitivnih učinkov na učenje, bralno pismenost in kakovost življenja. Zapisana beseda ostane. Seveda pa se je treba zavedati, da vse, kar je zapisano, ni tudi resnično, verodostojno in zaupanja vredno.
V današnji poplavi informacij je zelo pomembno, da znamo presoditi, katerim besedam lahko zaupamo in jim verjamemo. Izgovorjeno besedo spremljajo tudi glas, izraz na obrazu, kretnje, drža, poudarki… celo molk.
Vse to zelo močno vpliva na pomen besed in povedanega. Sestavljanje besed za pisno in ustno komunikacijo se nekoliko razlikuje. Dobro je, da je premišljeno in se osnov dobre komunikacije naučimo čimprej. Upoštevamo pravila asertivne komunikacije – to pomeni, da spoštujemo sogovornike in pričakujemo, da tudi drugi spoštujejo nas.
Besede sestavljamo v različna sporočila: navodila, zahvala, kritika, opisovanje dogodka, prošnja, pozdrav, poročanje, pritožba … Tudi z besedami gradimo medsebojne odnose, pisno ali ustno. Sporočila naj bodo jasna, prijazna (četudi kritična), razumljiva, popolna, resnična … Sporočila izmenjujejo otroci med seboj, vzgojitelji in otroci, izmenjujejo jih vzgojitelji, vzgojitelji in starši, starši in otroci, otroci s sorojenci in bližnjimi odraslimi. Glede na udeležene je tudi komunikacija lahko prilagojena.
V pogovoru smo enakovredni, pri sprejemanju odločitev pa velja hierarhija odgovornosti. V določenih okoliščinah obvelja avtoriteta, sicer pa je lepo, da se dogovorimo in sprejmemo kompromise. Naše besede bomo sestavili v zgodbo, ki nam bo ostala v lepem spominu in pomagala skozi življenje.
Pripravila: Nives Letnar Žbogar, nacionalna koordinatorica programa Zdravje v vrtcu
