V letošnjem šolskem letu 2020/2021 začenjamo s projektom »Trajnostna mobilnost«. Projekt vodi in je podprt s strani Ministrstva za infrastrukturo RS ob podpori Evropske unije (Evropski kohezijski sklad, program Mehki ukrepi trajnostne mobilnosti).
Namen projekta je ozavestiti učence in njihove starše ter skrbnike o pomenu hoje, kolesarjenja in uporabe javnega prevoza v vsakdanjem življenju.
Cilj projekta, v katerem sodelujejo številne osnovne šole iz vse Slovenije, je vplivati na spreminjanje potovalnih navad prebivalcev Slovenije ter s tem pripomoči k izboljšanju pogojev bivanja za vse in hkrati k trajnostnemu razvoju. S spreminjanjem potovalnih navad učencev v smeri trajnostne mobilnosti se bo zmanjšal motorizirani promet v okolici šol, manj obremenjevalo okolje, spodbujalo gibanje otrok in hkrati krepilo njihovo zdravje.
Ljudje se zadnja desetletja vse bolj zavedamo negativnih vplivov prometa na okolje, zdravje in na kakovost bivanja nasploh. Promet nam po eni strani služi, po drugi strani pa škoduje. Pomemben je trajnostni pristop, kar pomeni zadovoljevanje gospodarskih, socialnih in okoljskih potreb družbe ob hkratnem zmanjševanju neželenih učinkov prometa na gospodarstvo, družbo in okolje. V Evropi zaradi onesnaženosti zraka vsako leto še vedno predčasno umre 400.000 ljudi, v Sloveniji več kot 1100. Tudi nezadostna telesna dejavnost je posledica prevelike rabe avtomobilov.
Že z aktivnim načinom mobilnosti (hoja, kolesarjenje, uporaba javnega potniškega prometa) na poti v vrtec, šolo, službo in po vsakodnevnih opravkih, je mogoče zadostiti dnevnim gibalnim priporočilom zdravstvene stroke, ki pravijo, da tveganje za nastanek kroničnih nenalezljivih bolezni pomembno zmanjšuje že pol ure zmerne telesne dejavnosti večino dni v tednu. Če je hoja primerna za poti do 2 km in kolesarjenje do 5 km, se z javnim potniškim prometom na najbolj trajnosten način opravijo vse daljše poti.
Kaj sploh je trajnostna mobilnost? Trajnostna mobilnost pomeni možnost premikanja na enega od razpoložljivih potovalnih načinov, ki imajo majhen negativen vpliv na okolje, kot so hoja, kolesarjenje, javni potniški promet, odgovorna uporaba avtomobila in uporaba okolju prijaznih vozil.
Trajnostna mobilnost:
Hoja je najbolj naraven, demokratičen, zdrav in socialno pravičen način premikanja. Lahko jo kombiniramo z uporabo skiroja, rolke ali rolerjev. Hoja ne povzroča izpustov in drugih vplivov na okolje, v primerjavi z drugimi prevoznimi načini pa je prostorsko in infrastrukturno nezahtevna. Primerna je za krajše razdalje (do 2 km), kar se ujema z značilnostjo zgradbe večine naselij v Sloveniji in povprečno dolžino opravljenih poti v njih. Hoja je ključna, saj se tudi vse poti z avtomobilom in javnim prevozom začnejo in končajo z njo. Hoja je hkrati priložnost za druženje in pogovor.
Kolo je najsmotrnejše prevozno sredstvo za razdalje do 5 km, električna kolesa pa tudi za daljše razdalje. Je poceni in dostopno vsem socialnim skupinam, okolju prijazno in ne zaseda veliko prostora. Na večini poti v naseljih je celo najhitrejše. Vsakodnevno kolesarjenje ugodno vpliva tudi na zdravje. Zaradi pozitivnega vpliva na kakovost bivanja se je kolesarjenje v mnogih evropskih mestih uveljavilo kot enakovreden in učinkovit način opravljanja vsakodnevnih poti. Učenci morajo imeti opravljen izpit za kolo.
Javni potniški promet vključuje različne oblike prevozov, predvsem pa avtobusni prevoz (mestni in medkrajevni) in prevoz z vlakom. Kadar je učinkovit, lahko v kratkem času in z nizkimi stroški prepelje največ ljudi. Omogoča kakovostno dostopnost za vse in rešuje veliko težav v prometu.
Pri vožnji z avtomobilom si prizadevamo za povezovanje in skupno vožnjo več potnikov, ki potujejo v isto smer.
Na naši šoli bomo aktivnost »Gremo peš s kokoško Rozi« oz. teden trajnostne mobilnosti izvajali v tednu 5. – 9. oktobra 2020, spremljevalne dejavnosti pa že potekajo v šoli. V projektu bodo sodelovali učenci iz 16 razredov. Poleg spodbujanja k trajnostni mobilnosti, bomo opozarjali še na VARNO pot v šolo in skupaj pregledali nevarne odseke naših šolskih poti.
V tem tednu bomo učence spodbujali, da za pot v šolo in na popoldanske dejavnosti izberejo enega od trajnostnih načinov mobilnosti, in sicer peš, s kolesom, skirojem, rolerji … Želimo si, da bi tovrstni način mobilnosti uporabili čim večkrat še kasneje.
Učenci bodo v šoli izpolnjevali dnevnik o prihodih v šolo in bili za to nagrajeni z igralnimi karticami. Skupaj z učitelji se bodo pogovarjali o varnosti v prometu, igrali igre in poiskali varne poti v šolo.
Z željo po spremembi potovalnih navad učencev, po spodbujanju gibanja otrok in krepitvi zdravja ter s potrebo po zmanjšanju motoriziranega prometa v okolici šol in s tem tudi zmanjšanju okoljskih obremenitev, vsi izvajalci projekta upamo, da bomo kar se da uspešni.
Ne pozabimo, da je VARNOST otrok na PRVEM mestu.
Sonja Lenarčič, pom. ravnatelja
