PREHRANA PREDŠOLSKIH OTROK

Prehrana predstavlja v vseh starostnih obdobjih pomemben dejavnik zdravja, še posebej pa je pomembna v otroštvu, saj otroci rastejo in se razvijajo. Zato pri načrtovanju prehrane dosledno upoštevamo prehranske normative in priporočila za zdravo prehrano otrok, ki smo jih prevzeli po evropskih priporočilih, in se ravnamo po prehranskih smernicah v vrtcu in šoli, ki jih je izdalo Ministrstvo za zdravje s sodelovanjem Ministrstva za zdravstvo v letu 2005. Z načinom prehrane v vrtcu želimo razvijati ustrezne prehrambne navade otrok ter spodbuditi aktiven odnos pedagoškega osebja in staršev do zdrave hrane.

Veliko pozornosti bomo namenjali pripravi in postrežbi jedi, tako da jim nudimo prijazno prehranjevalno okolje in pri otrocih vzbujamo tek. Pri starejših otrocih uporabljamo servirno posodo iz porcelana in uvajamo samopostrežne obroke.

Vsakemu otroku enake starosti pripada enaka količina hrane. Sestavine jedi, ki jih obrok vsebuje, se merijo na otroka v skladu z normativi. To pravilo velja tudi pri delitvi hrane v kuhinji, ko se odmerja hrana za posamezne oddelke. Seveda pri razdeljevanju hrane posameznim otrokom upoštevamo individualne želje in potrebe otrok.

Prizadevamo si, da bi otrokom ponudili čim več raznovrstne hrane in jedi, ter jih spodbujamo, da bi pokusili tudi takšno, ki se jim ne zdi mikavna.

 Otroci imajo po navadi radi hrano, ki jim je domača, in so do vsake nove nezaupljivi. V družbi vrstnikov in ob razumevajočih odraslih pa jo pokusijo in sprejmejo. S takšnim ravnanjem spoštujemo otrokovo pravico do lastnega okusa in teka.

 

ŠTEVILO IN RAZPOREDITEV DNEVNIH OBROKOV

 V vrtcu imamo:

  • eno centralno kuhinjo v OŠ Dobrepolje,
  • razdelilno kuhinjo v enoti

V centralni kuhinji OŠ Dobrepolje pripravljamo za vrtec dnevno povprečno 165 zajtrkov, 60 dopoldanskih malic, 165 kosil in 165 popoldanskih malic. Za učence osnovne šole pa pripravimo približno 13 zajtrkov, 374 malic in 211 kosil.

Obroke za vrtčevske otroke pripravljamo v obnovljeni šolski kuhinji, za kar skrbi kuharica Jožica Oberstar. Jedilnike pripravljam vodja prehrane in zdravstveno-higienskega režima v vrtcu Tina Kurent.

Otroci jedo vse obroke v igralnicah. Skrbimo, da so obroki energijsko in hranilno uravnoteženi ter primerni za otroke.

Obroki so razporejeni:

  • zajtrk od 7.30 do 8.30;
  • dopoldanska malica ob 9.30;
  • kosilo od 11.30 do 12.30;
  • popoldanska malica od 14.00 dalje.

Pri sestavi jedilnikov se upošteva:

  • sodobne usmeritve s področja zdravega prehranjevanja, upoštevaje letne čase in starost otrok;
  • zagotavljanje količinsko dovolj hrane, ki je obogatena s svežo zelenjavo, sadjem in napitki;
  • otrokom želimo privzgajati prehrambne navade, ki bodo vključevale pestro in manj vsakdanjo hrano;
  • vključevanje vseh glavnih skupin jedi, živil.

Otrokom, ki iz zdravstvenih razlogov ne smejo uživati vseh jedi, pripravljamo dietno prehrano.

Čas prehranjevanja otrok je pomemben, saj imajo v vrtcu strokovni delavci možnost vplivati na oblikovanje kulturnih in higienskih navad. Velik poudarek je na samem času prehranjevanja. Otroci imajo dovolj časa, z obroki se ne hiti, upoštevajo se želje otrok. Ta del dneva se skuša oblikovati v prijetno druženje cele skupine.

Starši lahko jedilnike spremljate na oglasnih deskah v vrtcu in na spletni strani vrtca. Jedilnik se načrtuje nekaj tednov vnaprej, zato lahko pride zaradi organizacijskih ali drugih vzrokov do manjših sprememb.

 

PREHRANA V VRTCU ZA NAJMLAJŠO STAROSTNO SKUPINO OTROK

Za najmanjšo starostno skupino otrok starosti 1–2 let so jedilniki in sama priprava obrokov prilagojeni njihovi starosti in sposobnosti prehranjevanja. Prve mesece (do novega leta ali po potrebi dlje) se za najmlajše otroke pripravlja tudi mlečne zajtrke, pripravo kosila se prilagaja glede na sposobnosti prehranjevanja otrok te starosti (manj začinjena, bolj pasirana in sesekljana hrana, kuhane solate, izloča se živila, neprimerna za malčke ipd.). Prav tako imajo najmlajši otroci (1–2 leti) prilagojeno popoldansko malico (sadne kaše ipd.) – v dogovoru z vzgojiteljicami.

Pozneje se v dogovoru z vzgojiteljicami začne postopoma uvajati v prehrano najmlajših vse jedi, tako da se bodo do poletja postopoma privadili na mešano prehrano in različne nove okuse.

DIETNI OBROKI

Dietna obravnava poteka individualno za vsakega otroka posebej. Dietno prehrano pripravljamo za vse otroke, za katere starši prinesejo zdravniško potrdilo otrokovega pediatra z navedbo dietne prehrane ali priporočila Dietne posvetovalnice pri Pediatrični kliniki KC. Glede priprave dietne prehrane sodelujemo s starši, vzgojiteljicami in kuharskim kadrom.

NAČRTOVANJE IN ORGANIZACIJA PREHRANE

Prehrana otrok v vrtcu je načrtovana tako, da:

  • zadošča 70–75 % dnevnih energijskih in bioloških potreb otrok, od tega pretežno zajtrk z dopoldansko malico pokriva 20–30 %, kosilo 30–40 % in popoldanska malica 10–15 % energijskih potreb;
  • so količinski normativi za prehrano najmlajše skupine 1–3 let 75 % glede na otroke, stare 4–6 let;
  • je v vsakodnevnih jedilnikih v skladu s strokovno zdravstvenimi priporočili zastopanih 50–55 % ogljikovih hidratov, 20–30 % maščob, 10–15 % beljakovin in dovolj vlaknin, vitaminov in mineralov;
  • se držimo načela pestrosti in visoke kakovosti živil;
  • imamo vzpostavljen notranji nadzor nad živil in postopki priprave od nabave do zaužitja;
  • izbiramo živila, ki so primerna letnemu času;
  • nabavljamo živila sproti in sveža;
  • se izogibamo prečiščenim živilom in industrijsko pripravljenim jedem;
  • meso klavnih živali občasno nadomeščamo z ribami;
  • vsaj enkrat tedensko pripravimo brezmesni obrok; poudarek dajemo vključevanju stročnic (grah, fižol, leča, čičerika) in žitaric (pira, prosena kaša, ajdova kaša, kvinoja, žitni polnovredni kosmiči) v prehrano – tudi kot biološko enakovredno nadomestilo za meso;
  • v vsakodnevno prehrano vključujemo mleko in mlečne izdelke, ki zadostijo potrebam po kalciju; sladice in sladoled vključujemo v jedilnik občasno;
  • vsakodnevna prehrana vsaj pri enem obroku vsebuje sveže sadje in/ali zelenjavo;
  • pri pripravi jedi uporabljamo zdrave načine toplotne obdelave (dušenje, kuhanje, peka v parno konvekcijski peči namesto cvrtja);
  • omejujemo porabo belega sladkorja, soli in maščob;
  • porabo sladkorja nadomeščamo z bolj zdravimi sladili (med, zgoščeni jabolčni 100-odstotni sok);
  • kot sestavni del obrokov ponudimo zdrave sokove, ki so večinoma brez dodanega sladkorja in s 100-odsotnim sadnim deležem;
  • omejujemo uživanje belega kruha ter ga nadomeščamo z ajdovim, rženim, črnim, ovsenim in polnozrnatim;
  • uporabljamo kakovostne maščobe (100-odstotno sončnično, repično in olivno olje) ter zmanjšamo uporabo manj kakovostnih margarin;
  • imajo otroci pijačo na razpolago ves dan (voda in nesladkan čaj, v poletnem času tudi manj sladka naravna limonada). Pogosteje pripravljamo hrano, ki jo imajo otroci radi, vendar v skladu s prehranskimi smernicami; v večjem obsegu bomo vključevali v jedilnik ekološko pridelana živila iz vseh skupin živil in lokalno pridelano hrano.

 

PREDNOSTI PRI NAČRTOVANJU IN IZVAJANJU ZDRAVE PREHRANE

Letos so prednostni cilji:

  • zdravi obroki z manj aditivov;
  • vključevanje živil ekološke pridelave s poudarkom na slovenskem poreklu;
  • nabava lokalno pridelanega sadja, zelenjave in drugih živil, ki jih pridelujejo kmetije v okolici;
  • omejevanje sladkorja in soli, uporaba kakovostnih maščob;
  • nadomeščanje bele moke z bolj zdravimi mokami.

 

 

 

Dostopnost